Moja pot...
Že nekaj let je od tega, odkar sem prvič slišala za Access Consciousnessom in Access barsi. Od tistega trenutka, ko sem prvič slišala sem vedela, da bo prišel dan, ko bom obiskala delavnico. In tako sem dolgo prebirala razne članke in pregledala veliko posnetkov od accessa širom sveta. Obenem pa zelo pričakovala ta trenutek, ko se bom tudi sama lahko udeležila delavnice. Že sama orodja accessa, ki sem jih zasledila na raznih posnetkih so mi bila res zelo privlačna, čeprav so mi bila določena zelo nenavadna in skoraj neverjetna.
Vendar me je ta neka notranja sila, lahko rečem instinkt tako zelo vlekla, da mi je bilo tudi še tako neverjetni stavek in neverjetna orodja še kako resnična in enostavno čarobna.
Tako je prišel tudi moj dolgo pričakovani trenutek. Prva delavnica access bars in moja prva izkušnja z access bars me ja tako navdušila, da bi te občutke težko opisala z besedami. Vem in verjamem, da mi bo za vedno ostala v spominu. Kot sem omenjala sem se dolgo pripravljala,da grem na to delavnico oziroma bolj pravilno bi bilo, da povem, da sem čakala, da grem lahko v miru na delavnico poleg vseh drugih obveznosti, ki so mi ta čas obiska delavnice onemogočale.
Sedaj se včasih vprašam le zakaj nisem šla že pred leti. Vendar, ko dobro pomislim vem, da nekako ni bil še pravi čas, da bi si lahko tisti čas omogočila poleg vsega še delavnice access barsov.
Kot sem že napisala, da me je prva delavnica tako navdušila, da sem se po tretmaju barsov naslednji dan počutila nepopisno lahkotno. Kot, da bi se prebudila oziroma bolj pravilna beseda bi bila ponovno rodila. Občutek je bil fenomenalen, brez vseh “bremen” na sebi, v sebi, kot mali dojenček, ko se zaveda, da samo je.
Ta občutek mi ni in ni šel iz misli, kako je to mogoče. Potem je vseeno res, nekaj na tem,da se lahko že po enem samem tretmaju tako počutiš. Ta misel, če je po enem tretmaju, ki je šele začetek sprememb, mi ni dala miru, kaj je lahko, če to prejemaš in daješ vsakodnevno. Nekateri se odločijo, da si po enem tretmaju to delajo doma med seboj, nekateri samo občasno, nekaterim pa je to premalo, če lahko tako rečem in si iz tega zaželijo veliko več. Lahko razmišljamo v tej smeri, da v kolikor greš samo enkrat na tretma se določenim nekaj časa skoraj nič ne začne dogajati, določeni občutijo drugačnost in ne namenijo pozornosti na to, velika večina pa prav tam, ki je imela največ naloženih stvari, ki so se jim že dolgo nabirale in so jih tako rekoč potlačili, se jim že prejem enega samega tretmaja občutno pozna in takrat govorimo o tej lahkotnosti. Od vsakega posameznika je torej odvisno, koliko si želi dopustiti samemu sebi. Če si ne dopustiš sprejeti in prejemati, potem bo potrebno toliko več terapij na določenih točkah. Vsak spozna pri sebi, kaj in katere so tiste točke v življenju, ki si jih želi najbolj in najprej spremeniti.
Tako sem sama pri sebi, ko sem zaznala to lahkotnost, to drugačnost, da si želim tega še veliko več v svojem življenju. Predvsem, da si želim te čudovite trenutke podeliti tudi z ostalimi.
Zelo hitro sem se odločila, da si želim ne samo izvajati barse, ampak si želim svoje znanje in svoje spremembe deliti tudi z drugimi, ki so voljni v svoje življenje pripeljati več lepšega in lahkotnega.
V dveh mesecih sem obiskala še dve delavnici pri različnih fascilitatorijh in tako tudi sama postala fascilitatorka. Med tem sem redno izvajala tudi sama barse v prostem času.
Tako sem v kratkem času vedela, da je to moja pot in veselim se mojih delavnic in rastem naprej v tej smeri, z vsemi orodji, ki so nam dani.